[ i ] Identifikacija: Kje smo in kam želimo?

Pred vsakim ukrepanjem si moramo odgovoriti na vprašanje, kaj sploh želimo doseči. V kakšni situaciji bi radi bili po končanih aktivnostih? Kaj je resnično pomembno? Naše vsakokratne motive moramo postaviti v širši okvir uresničevanja vizije celotne organizacije.

Temelj za načrtovanje ukrepov je razkorak med želenim im dejanskim stanjem. Zato moramo pred načrtovanjem kar se da objektivno raziskati, kakšno je stanje in kateri ključni dejavniki ga povzročajo. Načrt mora torej upoštevati tako cilje, dejanske okoliščine ter vire, ki jih imamo na voljo.

[ i ] Implementacija: Kako z ljudmi uresničiti načrte?

Ljudje se na spremembe odzivajo z odporom. Večja je načrtovana sprememba, večji odpor lahko pričakujemo. Del energije moramo torej porabiti za to, da navdušimo ljudi, da jih pridobimo na svojo stran.

Projekta se lotevamo, da bi udejanili / implementirali novosti. Tudi predhodne korake smo izvajali zato, da bi bila implementacija čim bolj učinkovita. Vzpostavljamo nove organizacijske sisteme. Usposabljamo vodje in osebje za uporabo novosti. Širimo razumevanje in uporabo.

Implementacija je trenutek resnice v projektu. Poleg vnaprej znanih težav je potrebno premagati tudi vse nepredvidene težave in zaplete, ki se pojavijo.

[ i ] Integracija: Kaj je potrebno za trajni razvoj?

Ljudje smo nagnjeni k temu, da se, ko pritisk popusti, vrnemo v stare kolesnice. Po uvedbi novosti je potrebno še naprej skrbno spremljati, kaj se dogaja z novo uvedenimi elementi. Novosti je potrebno podpirati, dokler ne postanejo samoumevni del naše organizacijske kulture – našega načina delovanja. Škoda bi bilo vse vložene energije, če bi vzpostavljeni procesi enostavno zamrli.