Glavni izziv usposabljanja ni izvedba usposabljanja, ampak čim boljša povezava usposabljanja s strateško usmeritvijo in drugimi zahtevami organizacije.
Usposabljanje posameznika mora temeljiti na zahtevah, ki sledijo iz strateške namere (želeno idealno stanje),,na rezultatih merjenja in spremljanja (dejansko stanje) ter na dogovoru med izvajalcem in njegovim nadrejenim (ugotovitev razkoraka, predlog usposabljanja in drugih aktivnosti).
Za izboljševanje delovanja sistema usposabljanja pa je ključnega pomena, da lahko spremljamo učinkovitost posameznih izobraževalnih programov. Postaviti moramo jasne cilje usposabljanja in ugotavljati doseganje teh ciljev s primerne časovne distance. Glavni pokazatelj naj bo sprememba vedenja, torej praktična uporaba naučenega pri vsakdanjem delu. Pomembni priložnosti za takšno vrednotenje sta tudi letni razvojni razgovor, kjer lahko vodja in zaposleni ocenita pretekla usposabljanja, in karierni razgovori, kjer lahko kadrovski strokovnjak in zaposleni na daljši rok uskladita potencial in ambicije posameznika, potrebe organizacije in učinkovit program usposabljanja. Usposabljanja se ponavadi načrtujejo skozi oblikovanje kataloga izobraževanj (interna, eksterna, zakonsko zahtevana...) in procesa planiranja, kjer se izražene potrebe in želje za usposabljanja uskladijo z realnimi finančnimi možnostmi po posameznih organizacijskih enotah. Naročnikom ponujamo podporo pri vzpostavitvi sistema izobraževanj in usposabljanja, od analize izobraževalnih potreb do evalvacije izvedenih izobraževanj. Pomagamo tudi pri prilagajanju obstoječih sistemov in uvajanju sistemov v praktično uporabo. Z analizo izobraževalnih potreb želimo definirati na katerih področjih bo razvoj veščin, kompetenc in znanja vplival na poslovno zaželene spremembe vedenj zaposlenih in vodij. Seveda mora analiza izobraževalnih potreb pred, ali v teku samega izobraževanja dati rezultate, s katerimi se strinjajo tudi udeleženci izobraževanj. Brez njihovega soglasja s pravilno ocenjenimi potrebami vsak izobraževalen napor izgublja smisel. Pomembno pa je tudi, da učinke izobraževanj povezujemo s finančnimi učinki delovanja organizacije. Na koncu se morajo vlaganja v usposabljanje unovčiti skozi poslovanje. To povezavo je lažje dokazati pri nekaterih strokovnih usposabljanjih (npr. usposabljanje za delo z gradbenimi stroji). Pri usposabljanju na področju veščin vodenja, medosebnih odnosov v širšem smislu ali na področju prodajnih veščin pa se neposredna zveza s poslovnimi okoliščinami težje vzpostavi. |
![]()
|




